Pri uporabi metode LSP moč govora ni tako pomembna, saj sodelujejo vsi prisotni, poleg tega pa imajo vsi na razpolago enako časa. Tihi pridejo na površje, glasni jih nimajo možnosti preglasiti. Hkrati je poslušanje globlje saj udeleženci uporabljajo tri načine komuniciranja:

• Avditorno komuniciranje: govor (pripovedovanje zgodbe).
• Vizualna komunikacija: model (misel ali ideja je predstavljena z modelom, ki poveča pozornost udeležencev, metafore pa povečajo pomnenje).
• Kinestetična komunikacija: telo in gibanje (gestikulacija), razlago idej in misli spremlja animacija telesa in rok.

Ta metoda omogoča vsakemu posamezniku izraziti misli in pogled, poslušalcu pa ponuja možnost razumeti in zapomniti si, kar je bilo povedano. Zmanjša tveganje nesporazuma in nerazumevanja ter udeležencem pomaga, da se skoncentrirajo na sporočilo, in ne na sporočevalca.